Magazzino VII

Vrnil se je vonj smole in soli, sence borovcev se raztezajo v neskončne popoldneve, kjer čas teče počasi, skoraj lenobno.

Podobno lenobno je čas potekal na prelomu tisočletja, ko je svet omahoval med analogno preteklostjo in digitalnim obzorjem, medtem ko smo se brezskrbno predajali ljubezni naših staršev. Kolesa so švigala po razgretih asfaltnih poteh, mi pa smo se potepali med trtami in oljkami ter v prevelikih škornjih starejših bratov in sester čofotali po lužah med poletnimi nevihtami.

Odraščamo vsi – starejši in mlajši, eni hitreje, drugi počasneje, tretji neopazno. Iz igrišč smo se premaknili v kantine, a kmalu so tudi te postale pretesne za naše umetniške rituale.

Ko ste prvič vstopili v majhno sobo tretjega prekata in se je vroč ter vlažen zrak prepletal z globokimi basi, vas je sprejela skupina z nevidno nitjo povezanih neznancev. Kmalu za tem ste začutili pripadnost in začeli rasti skupaj z nami. Rastli smo z okolico in s skupnostjo, s srečo in tudi z napakami, a neizbežno ostaja, da se vse enkrat konča.

Skladišče je tu stalo že dolgo pred nami, njegova zgodovina je zapisana v dobro utrjenih, a vendar utrujenih stenah, ki so služile različnim generacijam in namenom. A zdaj te stene ne zdržijo več močnih tresljajev, in razpokana tla ne prenašajo več trdih korakov. Pred zasluženim počitkom in preobrazbo nas bo skladišče še zadnjič sprejelo v svoj topel objem, mi pa se bomo od njega poslovili do nadaljnjega na podoben način, kot se je vse skupaj začelo, in sicer v duhu besed “Libertas, Egalitas, Fraternitas”.

Libertas, hvala!

Music policy: Techno / Trance / Electro / House