DUO ARATIK

Brahms na potovanju v Španijo in Brazilijo – tako bi lahko bil naslov tega
koncerta! Brahmsove male klavirske skladbe (v izjemnih aranžmajih za 2
kitari) se tu pojavljajo kot “lajtmotiv”, ponavljajoč se akustični vzorec, ki
morda spominja na nenehno ponavljajočo se Promenado iz slavnih Slik z
razstave Musorgskega. Toda z Johannesom Brahmsom ne gremo skozi
razstavo, ampak na potovanje proti jugu. Njegovi intimni Intermezzi op. 116
in op. 118 ter Romanca op. 118, ki jih je napisal proti koncu svojega
življenja kot pristno, mojstrsko eshatološko glasbo, nas popeljejo v španska
mesta in regije, katerih zvočne krajine je proti koncu 19. stoletja Isaac
Albeniz domiselno preoblikoval v glasbo. Na potovanju spoznavamo
Mallorco (op. 202), Córdobo (iz Chant d'Espagne op. 232), Aragon (iz Dos
danzas españolas op. 164) in Katalonijo (iz Suite española op. 47), ki so
sestavljeni iz ljudskih plesov (kot sta corranda in jota aragonesa) in
priljubljenih ljudskih melodij. Albeniz ustvarja umetne zvočne poklone svoji
domovini. Zadnja postaja potovanja nas pripelje v Brazilijo z brazilskim
skladateljem 20. stoletja Radamesom Gnattalijem. V Suiti Retratos iz leta
1956 je skladatelj v štirih stavkih predstavil štiri glasbene portrete, ki
govorijo o štirih najpomembnejših akterjih brazilske popularne glasbe:
Pixinguinhi, Ernestu Nazarethu, Anacletu de Medeirosu in Chiquinhi
Gonzagi. Stavki niso le tipični “hommagi”, ampak tudi glasbena razmišljanja
o slogovnih vprašanjih, ustvarjalnih postopkih in popularnih (plesnih)
formah, ki jih Gnattali na zanimiv način premisli.