Prej ko bodo otroci spregovorili, prej bodo začeli piti, ko bodo odrasli?
Finski raziskovalci so dlje časa opazovali 3.000 otrok – dvojčkov. Tisti otrok, ki je prej razvil komunikacijske sposobnosti (govor, mimika, neverbalno sporazumevanje, branje in pisanje) je večinoma bil tudi prvi od dvojčkov, ki je v adolescenci poizkusil alkohol in ga tudi konzumiral v večji meri skozi svojo mladost.
Verbalna inteligenca se velikokrat paralelno razvija s socialno in čustveno inteligenco. Izmed dvojčkov, je tisti, ki je v adolescenci kazal večje tendence k alkoholu, navadno imel širši krog prijateljev, bil v družbi bolj priljubljen, več se je družil z vrstniki in se gibal v okolju, kjer je prej ali slej prišel v stik z alkoholom. ‘Veščine komuniciranja in socialne interakcije v tem primeru resnično vodijo v bolj pogosto pitje v času adolescence’, ugotavljajo Finci.
Zgodnja leta razvoja govora povezujejo z boljšo akademsko uspešnostjo v srednji šoli in statistično veliko višjim odstotkom verjetnosti, da bo človek kdaj diplomiral. Prav tako pa je višji nivo izobrazbe direktno povezan tudi z višjo konzumacijo alkohola. Gre tukaj spet ‘kriviti’ večje socialne kroge, več prostega časa, ki ga človek nameni študiju in s tem fleksibilnim urnikom za ‘počitek’, namesto, da bi ga preživljal v službi? Avtorji omenjene raziskave domnevajo, da je inteligenca povezana z radovednostjo. ‘Kognitivne in bralne sposobnosti v zgodnjem otroštvu so povezane s tendenco po iskanju stimulativnih izkušenj in stimulantov.’
Torej, inteligentnejši in bolj izobraženi posamezniki imajo večjo željo po nečem novem; radovednost jim vzbujajo novitete ter nove izkušnje.
Pametni imajo najraje vino…
V tej raziskavi, ki je primerjala inteligenčne kvociente 1.800 Dancev in njihove pivske navade vse od leta 1950 do 2000, so ugotovili, da je v večini primerov tako, da so tisti, ki so dosegali višje rezultate pri inteligenčnih testih v mladosti, kasneje v življenju raje posegali po vinu kot pivu, neglede na njihov socialno-ekonomski status. Razlog za to (še) ni znan.
Diplomanti pijejo več…
Raziskovalci prestižne London School of Economics so preučevali podatke tisoče ljudi iz Velike Britanije, ki so bili takrat v svojih tridesetih. Našli so pozitivno korelacijo med izobrazbo in dnevnim vnosom alkohola. Ta je bila še posebej izražena med žensko populacijo, kjer so ugotovili, da so tiste ženske, ki so končale najmanj dodiplomski študij, imele kar 86 % večjo verjetnost, da po alkoholu posežejo skoraj vsakodnevno.
Vprašane ženske so navedle razloge kot so:
Intenzivnejše privatno življenje in druženje z ljudmi
Gibanje v okolju, kjer dominirajo moški
Večja permisivnost družbe in sprejemanje alkohola kot nekaj vsakdanjega
Večja izpostavljenost alkoholnim pijačam v svojim študentskih letih
Depresija, tesnoba in anksioznost
Vsekakor velja nekaj: neglede na dnevno dogajanje, stres na delu ali med študijem, tesnobo, denarne stiske itd… , odgovora ne boste našli v alkoholu. Uživajte ga zmerno in odgovorno, naj bo zgolj za občasno sprostitev in ne ‘odrešitev’.
Ministrstvo za zdravje opozarja: uživanje alkoholnih pijač lahko škoduje zdravju!
MyNight
